Podjetniki bodo imeli lahko le en transakcijski račun

Ljubljana, 15. decembra (STA) – Danes so
začele veljati novembra sprejete spremembe zakona o davčnem postopku, ki
jih je vlada pripravila v okviru ukrepov za odpravo administrativnih
ovir in večjo učinkovitost pri pobiranju javnih dajatev. Zavezancem
prinašajo poenostavitev davčnih postopkov, podjetnikom med drugim ne bo
treba imeti več ločenega transakcijskega računa.

Zavezanci
bodo administrativno razbremenjeni s tem, ko bo smel tudi samostojni
podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost,
uporabljati le en transakcijski račun. “S tem se jim bodo zmanjšali
stroški vodenja ločenega plačilnega računa,” je med obravnavo na
novembrski seji DZ povedala Mateja Vraničar Erman s finančnega
ministrstva.

Zdaj morajo imeti samostojni podjetniki ločen
transakcijski račun za zasebno in za poslovno rabo. Če se bo odločil
samo za enega, ga bo lahko uporabljal v zasebne in poslovne namene.

Po
novem bo lahko davčni organ vse neplačane obveznosti pobotal s preveč
plačanimi prispevki, davki in drugimi denarnimi nedavčnimi obveznostmi. S
tem se bodo davčnemu zavezancu znižali ali odpravili stroški izvršbe in
provizije.

Novela zakona daje davčnemu zavezancu dodatne
možnosti za lažje plačilo davčnega dolga. Če je zavezanec vključen v
postopek preventivnega finančnega prestrukturiranja, bo lahko davke
odplačal v največ 60 mesečnih obrokih in ne več le v 24.

Med
ukrepe za odpravo administrativnih ovir sodijo še spremembe pri napovedi
dohodkov zaposlenih pri fizičnih osebah, kot so denimo gospodinjske
pomočnice, možnost pobota zavezančevega davčnega dolga s preveč
plačanimi prispevki ali davki ter določitev enotnejših rokov pri
vlaganju napovedi dohodkov iz zaposlitve.

Za zavezance za
dohodnino je pomembna novost ta, da bodo po novem vsi prejeli
informativni izračun dohodnine. Zdaj jih namreč finančna uprava ne
pošilja vsem, npr. upokojencem, ki prejemajo le pokojnino, ali tistim z
zelo nizkimi dohodki.

Sprejete spremembe pri davčnem postopku pa
se nanašajo na še več področij: poleg odprave administrativnih ovir in
olajšanja plačila davčnega dolga za davčne zavezance novela zakona
prinaša tudi pospešitev postopkov davčne izvršbe, uvaja nov instituta
vnaprejšnjega cenovnega sporazuma ter prenaša evropsko ureditev v
slovensko zakonodajo.

Institut vnaprejšnjega cenovnega sporazuma
pomeni pomembno poenostavitev predvsem na področju ugotavljanja
transfernih cen, po katerih si družbe zaračunavajo določene storitve oz.
dobavo blaga. Ta novost bo uveljavljena z letom 2017, dobrodošla pa bo
za velike gospodarske družbe, ki poslujejo v mednarodnem okolju – po
novem bodo finančni upravi vnaprej razkrile okoliščine posameznih
poslov.

Z novelo zakona se bo po pričakovanjih vlade izboljšala
tudi učinkovitost davčne izvršbe. Zato so pri davčni izvršbi na
premičnine uveljavljene takšne spremembe, da bodo preprečile zlorabe
dražiteljev in ponudnikov zarubljenih premičnin, ki se v praksi pogosto
poslužujejo načinov, s katerimi lahko za zelo nizke zneske kupijo
zarubljene premičnine.

Banke bodo dolžne davčnemu organu
posredovati podatke o dolžnikovem depozitu, ta pa se bo odločil, ali bo
nadaljeval davčno izvršbo na druga, za davčnega zavezanca manj ugodna in
praviloma dražja sredstva izvršbe (premičnine, denarne terjatve,
nepremičnine, vrednostne papirje), če vezana sredstva ne zadoščajo za
poplačilo davka oz. bi davčna izvršba po sprostitvi teh sredstev že
zastarala.

Hkrati je vlada zakon o davčnem postopku uskladila s
prenovljenim zakonom o izvršbi in zavarovanju, ki je iz izvršbe izvzel
nekatere socialne prejemke. Izvršba sicer ne bo začeta, če dolg na
posameznega zavezanca ne dosega 25 evrov.