Prenehanje dejavnosti in s tem povezane obveznosti samostojnega podjetnika

Vir in informacije: Data d.o.o., 29. 9. 2014, http://data.si/, Avtor: Jure Filip

Trimesečni rok je namenjen seznanitvi zainteresirane javnosti
predvsem poslovnih partnerjev dobaviteljev in upnikov o prenehanju
opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika. V tem času naj podjetnik
poskuša izterjati odprte terjatve ter poravnati vse odprte obveznosti.

Postopek zaprtja s.p. lahko opravi podjetnik na katerikoli VEM točki v Sloveniji. Postopek je kratek in brezplačen.

Sam postopek sicer poteka takole:

  1. Podjetnik se z osebnim dokumentom zglasi na e-VEM točki.
  2. Referent e-VEM točke zanj izpolni obrazec v e-Vem portalu.
  3. Podjetnik podpiše obrazec.
  4. Referent po elektronski poti pošlje obrazec na AJPES.
  5. Podjetje se zapre 3 dan od datuma postopka zaprtja na e-VEM točki oziroma katerikoli kasnejši dan.
  6. Petnajsti dan podjetnik na naslov podjetja prejme Sklep o izbrisu poslovnega subjekta iz registra podjetij.
  7. Pri banki zapre svoj poslovni račun
  8. Do dne izbrisa podjetja mora podjetnik poravnati prispevke za
    socialno zavarovanje ter v roku 60 dni poslati na DURS zaključno
    poročilo.

Prijavo za izbris lahko vloži podjetnik sam ali prek pooblaščenca pri
čemer mora slednji pri vložitvi vloge predložiti pisno pooblastilo na
katerem je overjen podpis pooblastitelja. Podpis se lahko overi pri
notarju ali na upravni enoti.

Podjetnik je dolžan v roku 60 dni od dneva prenehanja opravljanja
dejavnosti vložiti davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz
dejavnosti na dan prenehanja opravljanja dejavnosti. Iz tega obračuna
morajo biti razvidni prihodki in odhodki ki so nastali do dneva
prenehanja opravljanja dejavnosti. Davčni obračun vsebuje tudi
računovodske izkaze in druge relevantne priloge za predmetnega
podjetnika. Navedeno dokumentacijo se oddaja FURS-u izključno le preko
sistema e-Davki, kjer so natančno določene vse obveznosti podjetnika in
postopek oddaje obračuna.

Ob zaprtju podjetnik prenese (vso) premoženje iz podjetja v
gospodinjstvo največkrat gre za osnovna sredstva in zaloge. Denarja se v
tem prenosu ne upošteva ker lahko podjetniki z njimi prosto razpolaga.

V primeru da je od nabave osnovnih sredstev minilo manj kot 5 let
oziroma za zgradbe manj kot 20 let je potrebno popraviti odbitek
vstopnega DDV (seveda če je le-ta bil ob nabavi teh sredstev odbit).

Ob prenosu je potrebno upoštevati tako imenovane transferne cene
vendar se podjetniki raje poslužujejo izračuna oz. ugotovitve tržne
vrednosti nekega prenesenega sredstva in nato v davčnem obračunu
upoštevajo razliko med knjigovodsko (neodpisano) vrednostjo ter med
ugotovljeno tržno.

Pozitivna razlika pomeni povečanje davčne osnove za dohodnino (večja razlika višja davčna osnova).

Dokončno obdavčitev za leto v katerem je samostojni podjetnik
prenehal s svojo dejavnostjo bo podjetniku odmerjena z odločbo o plačilu
dohodnine.

Podjetnik se mora tudi zavedati, da je po zaprtju s.p.-ja osebno
odgovoren za vse obveznosti, ki izhajajo iz naslova opravljanja
dejavnosti in sicer z vsem svojim osebnim premoženjem. Prav tako ima
zasebnik pravico od vseh neplačanih terjatev, ki jih ima njegov s.p. do
svojih kupcev na dan zaprtja.

Med podjetniki je dokaj razširjeno mnenje, da ne morejo zapreti
podjetja, če imajo dolg na davčni (zdaj finančni) upravi. Podatek ni
točen. Podjetnikom svetujejo, da v izogib kopičenju dolga čim hitreje
prekine z dejavnostjo in zapre podjetje in tudi dolg do poplača v
najkrajšem možnem času po ukinitvi podjetja.

Izbris iz Poslovnega registra RS

Po izbrisu iz Poslovnega registra Slovenije se je podjetnik dolžan
odjaviti iz obveznega zavarovanja v roku 8 dni od dneva izbrisa iz
Poslovnega registra Slovenije. Odjavo se opravi z izpolnjenim obrazcem
M2 ki ga je podjetnik prejel ob vključitvi v zdravstveno zavarovanje
(M1) ko je pričel s samostojno dejavnostjo. Odjava se lahko opravi na
sedežu območne enote lahko pa tudi elektronsko prek portala e-VEM.

Delovna doba se podjetniku prizna na podlagi plačanih socialnih
prispevkov. Od ukinitve delovne knjižice (01.01.2009) dalje evidenco o
plačanih prispevkih vodita ZPIZ in DURS. ZPIZ vodi evidenco o doseženi
zavarovalni dobi DURS pa evidenco o plačanih prispevkih. Po odjavi iz
zavarovanja je priporočljivo pridobiti potrdilo o plačanih prispevkih s
strani DURS saj bo tako potrdilo podjetniku koristilo pri dokazovanju
dolžine delovne dobe v primeru da bi kadar koli v prihodnosti prišlo do
spora glede dolžine delovne dobe in plačanih prispevkov. Morda je
smiselno da podjetnik shrani svojo evidenco (ali izpis iz poslovnih
knjig) iz katere bo razviden podatek o plačani višini prispevkov.

Zakon o gospodarskih družbah določa da se z globo od 600 do 1600 EUR
kaznuje podjetnika če ta ne prijavi prenehanja poslovanja tako kot je to
določeno v zakonu o gospodarskih družbah.